California Coast

Ob 9:00 smo se poslovili od Los Angelesa in se zapeljali po najbolj prometni avtocesti proti severu zahodu. Malce me je bilo strah kako bo šlo sploh na šest pasovnicah in pri 110 km/h. Ja v Ameriki se malce drugače vozi kot pri nas, prehiteva se na vseh pasovih, na semaforjih se pri rdeči luči lahko zavija na desno, če je cesta prosta, veliko znakov je drugačnih kot pri nas, na benciskih črpalkah je drugače, najprej plačaš potem polniš tank... Je imel pa naš avto tudi tempomat, tako da sta obe nogi počivali, leva že tako nima nobenega dela - avtomatski menjalnik.
Prva postojanka naj bi bila Santa Barbara, predvsem Barbara si je tja želela. Pa smo se žal samo skoznjo zapeljali, je bila prevelika gneča, se pozna da je sobota. Malce smo se oddaljili od gneče v notranjost in obiskali kraj Solvang. Mestece je zanimivo, hiše so zgrajene v danskem slogu, kot da bi bili na Danskem. Pot smo nadaljevali do kalifornijske obale in kmalu prišli do kraja kjer se zadržuje preko 1800 morskih slonov. No ob našem obisku jih ni bilo toliko, prešteti jih pa vseeno nismo uspeli. Zadnjih 150 kilometrov nas je čakala panoramska vožnja tik ob morju podobno kot bi bili na jadranski magistralki, s to razliko da tu ni nobenih mest ali hiš ob poti, sama divjina in lepota narave. Parkrat smo se ustavili, razgled je čudovit, namočili sno noge, za kaj več je voda premrzla. Ja bolj ko smo se peljali proti severu bolj je tudi zunaj postajalo mrzlo. Čisto slučajno smo se ustavili na mestu kjer kiti pridejo po zrak, pa smo jih za trenutek zamudili, kot so nam povedali prijazni ameriški opazovalci. Ja in končno smo po 600 km prispeli v Watsonville, mestece v katerem prespimo eno noč, jutri pa nas čaka še približno 160 km do San Francisca. Oblečt se bo treba, napovedujejo sicer sonce, a ne več kot 16 stopinj. Gremo spat, ura bo kmalu polnoč...