Zadnjič sem zaključil pred večerjo v kampu pod zvezdami in med indijanci v dolini Monument. In zapisal sem da se jih je večina odločila za spanje pod milim nebom. A je po večerji prišlo do spremembe. Bolj ko je noč postajala temna bolj so na plan začeli lest mali hroščki podobni murenčkom a smo kmalu ugotovili, da so ščurki. Vedno več jih je bilo, nastala je panika a ko smo zlezli v šotore in je noč minila mirno in smo zjutraj vstali, ko se je začel delati dan in ko ni bilo več ščurkov, smo tako rekoč pozabili na njih. Ja po zajtrku je naš avto prevzel kuharske zadolžitve in že smo krenili na pot novim dogodivščinam naproti. Prvi cilj na poti do Grand Canyona je bil Antelope Canyon v bližini mesteca Page in jezera Powell. Prestopili smo mejo iz Utaha v Arizono, premaknili uro, prevozili 200 km, a še vedno smo se nahajali v indijanskem rezervatu. Parkirali smo avtomobile, prijazni indijanci pa so nas s posebno prirejenimi kamijoni pripeljali po suhi in peščeni strugi do vhoda v kanjon. Najbrž ni potrebno omenjati da je tudi ta kanjon izoblikovala voda, ki še vedno v deževnih obdobjih teče skozenj a na našo srečo in veselje je zdaj najlepši čas in najbolj sušen za obisk. Bili smo ravno pravi čas v njem (okoli 11 ure), ko skozi ozke stropne odprtine posije sonce in ustvari neverjetne in nepozabne barve. Po končanem ogledu se zapeljemo do jezera Powell in do mesteca Page kjer nas čaka nakup za večerjo. Odločimo se da prvi dan ne bomo komplicirali in nabavimo vse za makarone po bolonjsko in seveda plastične krožnike in kozarce. Spomnimo se tudi kaj bomo jedli zadnji dan našega kampiranja in nabavimo še vse za mehiško večerjo. Kmalu za mestecem Page se ustavimo pri Horseshoe Bend-u. Reka Colorado je izoblikovala kanjon v obliki konjske podkve. Sprehodimo se do roba tega fenomena. Kanjon je globok približno 300 metrov razgled pa nepozaben. Med nadaljevanjem poti do Grand Canyona naredimo načrt kaj bo kdo delal pri večerji, Julija je polna idej, otroka bosta poskrbela za pripravo mize ter pijačo in pomila posodo in pribor, ženski bosta kuhali, jaz pa postavil šotor in pomagal vsakemu malo. A ostalo je samo pri ideji, na koncu je bila prva večerja bolj kot ne polomija, a kdo se bo pritoževal, lačni želodčki zagotovo ne. Zvečer tik pred sončnim zahodom pridemo v Veliki kanjon. Prvo kar nas prevzame je pogled na res neverjetno prostranost kanjona. Na slikah ki smo jih imeli v glavah in ki smo jih videli prej, si človek enostavno ne zna in ne more predstavljati to ogromno velikost. Kanjon je dolg več kot 400 km in širok do 29 km, globok vse do 1800 metrov... Počakamo na sončni zahod ko se kanjon še posebno lepo obarva in poiščemo naš kamp. Skuhamo večerjo in kmalu od utrujenosti zaspimo.
Ni komentarjev:
Objavite komentar