Vsega lepega je enkrat konec. Je pa res da nas čaka še več lepega...
Ob 7:30 za vogalom hotela poiščemo taksi, ki nas zapelje do letališča. Čaka nas let proti Los Angelesu. Prijazna letališka delavka nam ob prijavi na let prevzame prtljago, katero bomo prevzeli šele na brniškem letališču. Vse ravno ne gre kot po maslu, moja potovalka je pretežka, grožnja z doplačilom 1000 dolarjev nas prisili, da spalno vrečo vzamemo kot osebno prtljago na letalo, kar se kasneje izkaže za odlično potezo. Na letu iz Los Angelesa do Frankfuta nas je pošteno zeblo, tako da se je Ajda kar v njo zavlekla. Prvi polet traja vsega 45 minut. Po nekam čudnem pristanku letala na zapuščenem delu LA letališča in po govorjenju stevardese, da naj čim hitreje zapustimo letalo, le zakaj se sprašujemo, a odgovora ne dobimo, nas prepeljejo z avtobusom do letališke stavbe. Tam pa presenečenje. Pademo v središče dogajanja, nekakšno praznovanje, v roke nam porinejo kos torte in kozarec pijače, mize se šibijo pod težo hrane, nismo se pustili prosit, postrežemo si s poznim zajtrkom. Naslednji let smo imeli šele čez 7 ur. Naša Alenka je imela polne roke dela v službi tako da smo preživeli ure kar na letališču. Nič nam ni manjkalo, letališče je ogromno kar naprej se je nekaj dogajalo. Ob 19ih končno let proti Frankfurtu. Letimo 10 ur in zaradi časovne razlike priletimo na cilj ob 14:40 uri naslednji dan po našem domačem času. Vsega imamo že dovolj, komaj čakamo na let proti Ljubljani in ga ob 19ih dočakamo. Malce presenečeni ob prihodu na letalo ugotavljamo kako zanimivo je iz Jumbo jeta z več kot 400 sedeži vstopati v letalce z manj kot 50 sedeži in kjer se ne da niti pokonci hoditi. A let do doma je kratek, vsega skupaj malce več kot 60 minut. V naš ljubi dom prispemo ob 21 uri. Ah Ljubljana in zelena Slovenija, ja lepo je spet doma...
Ni komentarjev:
Objavite komentar