Danes napišem par besed, verjetno sem že pol stvari pozabil kaj smo videli, še dobro da imamo slike, a teh je toliko... Bom videl kako daleč bom prišel, bom pa kasneje nadaljeval ko bo čas. Čez uro in pol se gremo vozit s Hummerji potem pa gledati doživljati Arches park, kjer ostanemo do sončnega zahoda. Še nekaj. Malce bližje smo si, mislim Sloveniji, dokler smo v državi Utah je med nami "samo" 8 ur razlike.
Dolina smrti
Dolina dobi ime po tem ker so v starih časih ko so potovali iz notranjosti Amerike na obalo Kalifornije preko te doline in jih je večina umrla v njej. Dolina je oblikovana tako, da v njej nastajajo neverjetno visoke temperature. Najvišja izmerjena je 57 stopinj celzija kar je druga najvišje izmerjena na zemlji. Samo še v Libiji je bilo enkrat bolj vroče in to 59 stopinj. In res vstali smo ob 4 zjutraj spakirali v avtomobile vso robo in se še v trdi temi zapeljali proti Dolini smrti in njenih sipin oddaljenih približno 45 minut vožnje. Sipin ni veliko kot smo jih vajeni iz Egipta in Tunisa, so pa podobne in čisto dovolj jih je da spoznaš puščavski svet. Pričakamo sončni vzhod, ja in bilo je vroče že ko smo vstopili v dolino, sicer ne 45 stopinj kot dan prej, dosti manj kot 40 pa ne. Imeli smo srečo, vreme je bilo oblačno, zato tudi pravega sončnega vzhoda ne, nam pa vsaj ni nabijalo sonce že na vse zgodaj. Sploh pa, v načrtu smo si imeli še par točk ogledat v dolini, niso vse sipine. Po puščavskem sončnem vzhodu in puščavskem zajtrku si ogledamo še najnižjo točko na zahodni polobli 85,5 metra pod gladino morja. Bivše slano jezero, vse kar je ostalo od jezera je sol. Sprehodimo se po njem in se zapeljemo malce višje kjer že razpada dno jezera, soli ni več, so pa zanimive razpoke podobne našemu cerkniškemu jezeru kadar je brez vode a dokaj bolj ostre in nevarne za plezanje po njih. Za konec ogledov doline se ustavimo še na obrobju doline in si ogledamo Zabriskie point. Fascinantna razgledna točka, pokrajina prepredena z mehkimi kamninami in glino, lava in topla voda sta na pokrajini ustvarila pisane plasti. Tu so tudi posneli kar nekaj filmskih izsekov iz raznih znanih filmov. In tu smo prvič na naši poti srečali dve mladi slovenki. Izmenjali smo si par besed in ugotavljali kako malo nas je...
Še predno smo zapeljali iz narodnega parka se je spet ulilo, res neverjetno za dolino v kateri včasih tudi po več let ni dežja. Pot smo nadaljevali skozi kraj kjer so opazili največ NLP-jev in so pravi fanatiki nad vesoljčki, ne vem če niso tudi sami iz drugega planeta. Ustavili smo se na obrobju Las Vegasa in v daljavi že videli stolpnice hotelov, ki si jih ogledamo zadnji dan potovanja. Okrepčamo se s kosilom in pot nadaljujemo do države Utah in njenega nacionalnega parka Zion. Ta dan smo prestopili več držav Amerike, Nevado, Californio, delček Arizone in Utah, kjer bomo zdaj več dni. V Zion prispemo pozno popoldne v dežju, ki je kmalu ponehal, kar je napovedavalo lepo vreme za naslednji dan. A o prku več ko utegnem. Zdaj gremo na zajtrk in potem z Ajdo na adrenalinsko vožnjo.
Ni komentarjev:
Objavite komentar