Ja naše potovanje se bliža koncu. Pozajtrkujemo, pospravimo šotore, mi se odločimo da ga pustimo zanamcem. Šotor je dovolj velik za štiri osebe in zložen težak 3,5 kg. Drugega nam ni preostalo glede na to, da smo že zdaj imeli premalo prostora in pretežke potovalke pred nami pa je bil Las Vegas in polno trgovinic zame in za moji punci. Predno se poslovimo od Velikega kanjona še vso posodo in pribor detaljno očistimo in pripravimo za naslednje popotnike, za drugo leto. Naš prvi cilj je del legendarne ceste 66. Zapeljemo se po najbolj ohranjenem delu, se ustavimo v parih krajih opazujemo kako se je čas ustavil. Večina obcestnih lokalčov je spremenjena v prodajalnice spominkov, vse tako okolica kot notranjost stavb pa je originalna iz 50 let prejšnjega stoletja. Route 66 je bila dolga 3940 km, povezovala pa je mesto Chicago z Los Angelesom. Veljala je za najbolj slavno in opevano avtocesto med leti 1926 - 1960, 1985 leta pa je dokončno izpadla iz sistema ameriških avtocest, ker so jo nadomestile novejše in bolj pomembne.
Popoldne prispemo na jez Hoover. Seveda ne moremo kar tako mimo, vročina je neznosna a čudo zgrajeno leta 1936 si je vredno ogledati. V tistih časih je bil to največji objekt zgrajen iz betona. Zaradi visokih temperatur je sestavljen iz betonskih blokov kot lego kocke, visok je tudi za danes neverjetnih 221 metrov in širok skromnih 379 metrov. Sprehodimo se čezenj občudujemo jezero Mead in Black kanjon katerega so z jezom pregradili. Elektrika pridobljena tu napaja vedno bolj potratno mesto luči Las Vegas, do katerega nas loči manj kot 50 km. V mesto greha, igralnic, največjih hotelov na svetu prispemo pozno popoldne. Zapeljemo se po glavni ulici imenovani Strip in ob 18 uri prispemo v naš hotel na ulici Fremont. Peter nam da prosto do 19:30 ure, ko smo imeli rezervirano limuzino za dve uri. Za hotelom nas pričaka rdeča limuzina Hummer, dovolj velika da se nas vseh 21 "vkrca" (eden od popotnikov nas je ob prihodu v Vegas že zapustil). In začelo se je veselje, vino teče v potokih, Bacardi kole kmalu zmanjka, led je na vseh koncih notranjosti limuzine samo v kozarcih je ni. Ustavimo se za slikanje ob napisu Welcome Las Vegas in še enkrat da nabavimo pijačo, ki je kar ni in ni dovolj. Ob prepevanju hitov iz 80 let se naš prestižni prevoz kar prehitro konča na ulici Strip pod Rialtom ob beneški laguni. Vsi malce okrogli, razen ta najmlajših dveh seveda, se sprehodimo po Stripu in se ne moremo načuditi vsem zgradbam ob cesti. Beneški del je sestavljen s stavbami iz pravih Benetk, nič ne manjka, Markov zvonik, lagune, Doževa palača, most vzdihljajev, Rialto... Par korakov naprej smo že v Parizu pod Eifflovim stolpom in poleg Slavoloka zmage, še malce naprej smo že v New Yorku in pod Kipom svobode, do sfinge in hotela v obliki piramide je predaleč. Ogledamo si par spektaklov na ulici, zavijemo v eno od igralnic. Za mnoge se večer nadaljujejo do jutra, ko ob 5 uri zjutraj zapustijo hotel in se odpravijo proti domu, proti Sloveniji, mi pa okoli 1 ure zjutraj sladko zaspimo...a ne za dolgo...
Ni komentarjev:
Objavite komentar